Življenje išče pot
Ko doživimo neko obliko nasilja, je zelo pomembno, da imamo vsaj eno osebo, ki nas posluša in nam verjame. Še posebej to velja za starejše, ki se morajo zaradi različnih vzrokov preseliti v Dom za starejše. Tam pa se včasih zgodi, da pride tudi do nasilja med stanovalci. Tudi tokrat je bila z nami sourednica priročnika NE nasilju Doroteja Lešnik Mugnaioni.
Življenje išče pot
Ko doživimo neko obliko nasilja, je zelo pomembno, da imamo vsaj eno osebo, ki nas posluša in nam verjame. Še posebej to velja za starejše, ki se morajo zaradi različnih vzrokov preseliti v Dom za starejše. Tam pa se včasih zgodi, da pride tudi do nasilja med stanovalci. Tudi tokrat je bila z nami sourednica priročnika NE nasilju Doroteja Lešnik Mugnaioni.
Življenje išče pot
Tokrat sva s politologinjo in sourednico priročnika NE nasilju Dorotejo Lešnik Mugnaioni govorili o prikritih oblikah nasilja nad starejšimi. Pogosto za ta pojav slišimo izraz starizem. Dogaja se lahko pod domačo streho, v domu za starejše ali v drugih institucijah, kjer so starejši v oskrbi.
Življenje išče pot
Tokrat sva s politologinjo in sourednico priročnika NE nasilju Dorotejo Lešnik Mugnaioni govorili o prikritih oblikah nasilja nad starejšimi. Pogosto za ta pojav slišimo izraz starizem. Dogaja se lahko pod domačo streho, v domu za starejše ali v drugih institucijah, kjer so starejši v oskrbi.
Življenje išče pot
Zlorabe pri morebitni uvedbi evtanazije bi bile neizogibne, saj zakon, ki bi dovoljeval umor ali samomor s pomočjo, ne more predvideti vseh situacij življenja. Predsednik Slovenske medicinske akademije prof. dr. Pavel Poredoš npr. opozarja, da število evtanazij v deželah, kjer je le-ta dovoljena, naraste pred dopusti, ko se verjetno svojci želijo »znebiti starih ljudi, ki so jim v nadlego«. Sem spada tudi vprašanje soglasja pri evtanaziranju otrok, ob interesu za organe za transplantacijo, ki jih odvzamejo še pri živem telesu. Odpira se tudi vprašanje bolnikov s psihiatričnimi motnjami in otrok s težkimi duševnimi in telesnimi boleznimi. Naši gostje dr. Roman Globokar, dr. Andrej Kravos in dr. Maja Ebert Moltara so prepričani, da bi z evtanazijo odprli Pandorino skrinjico, ki je več ne bomo mogli zapreti.
Življenje išče pot
Zlorabe pri morebitni uvedbi evtanazije bi bile neizogibne, saj zakon, ki bi dovoljeval umor ali samomor s pomočjo, ne more predvideti vseh situacij življenja. Predsednik Slovenske medicinske akademije prof. dr. Pavel Poredoš npr. opozarja, da število evtanazij v deželah, kjer je le-ta dovoljena, naraste pred dopusti, ko se verjetno svojci želijo »znebiti starih ljudi, ki so jim v nadlego«. Sem spada tudi vprašanje soglasja pri evtanaziranju otrok, ob interesu za organe za transplantacijo, ki jih odvzamejo še pri živem telesu. Odpira se tudi vprašanje bolnikov s psihiatričnimi motnjami in otrok s težkimi duševnimi in telesnimi boleznimi. Naši gostje dr. Roman Globokar, dr. Andrej Kravos in dr. Maja Ebert Moltara so prepričani, da bi z evtanazijo odprli Pandorino skrinjico, ki je več ne bomo mogli zapreti.
Kmetijska oddaja
Potem ko so v torek s 15 glasovi za in sedmimi proti, državni svetniki izglasovali odložilni veto na novelo zakona o zaščiti živali, ter so jo koalicijski poslanci na izredni seji v četrtek sprejeli je državni svetnik Branko Tomažič pojasnil dejanske razloge za veto, mag. Andrej Kastelic, strokovni tajnik Društva rejcev krškopoljskega prašiča pa, kakšna je razlika med postopkoma kastracije pujskov.
Moja zgodba
2. aprila 2025 je v prostorih mestne občine Nova Gorica potekala Konferenca za trajni mir med narodoma in pokop mrtvih, ki jo je pripravila Civilna iniciativa TBH. Na konferenci so predstavili pobudo za pokop žrtev povojnih pobojev na Trnovski in Banjški planoti. O dogajanju med drugo svetovno vojno in po njej na območju Goriške so govorili slovenski in italijanski zgodovinarji. V prvi oddaji ste lahko prisluhnili pozdravnima nagovoroma podžupana Antona Hareja in škofovega vikarja za Evropsko prestolnico kulture Bogdana Vidmarja ter predavanju dr. Mitja Ferenca o pravici do spomina in pokopa.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 30. julij 2025 ob 05-ih
Naš gost
V oddaji se nam je predstavil frančiškan, letošnji zlatomašnik, p. Zdravko Jakóp. Bil je dolgoletni župnik župnije Vič v Ljubljani, potem deloval v Mariboru, v Šiški, na Sveti Gori, zdaj pa je že leta spet na Viču. Spominjal se je svoje nove maše, ko je bilo prav tako sveto leto, svojega župnikovanja in katehetskega dela, predstavil povezanost svojega rodu Čebulovih ter svoja razmišljanja o veri, narodu in prihodnosti, ki jih objavlja v knjigah.
Svetovalnica
O novem razpisu za subvencionirano bivanje študentov za študijsko leto 2025/2026, smo govorili z Igorjem Brlekom iz Študentskega doma Ljubljana.
Kulturni utrinki
Poletni čas nas vabi, da proste dneve izkoristimo ne samo za oddih na morju ali v gorah, ampak, da obiščemo tudi kakšno kulturno prireditev, razstavo ali koncert. In velika predstavitev baroka v Sloveniji, ki povezuje kar pet nacionalnih kulturnih, izobraževalnih in raziskovalnih ustanov, je kot nalašč za to. Danes smo v Kulturnih utrinkih povabili v Narodno galerijo in Narodni muzej.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Življenje išče pot
Tudi danes je bil naš gost duhovnik Simon Fortuna, ki je spregovoril o razumevanju in udeležbi pri zakramentu sprave v času bolezni in v starosti. Takrat življenje postane precej enolično in človek ima vtis, da sploh ne greši več, saj nekako niti nima prave priložnosti.
Minute za kmetijstvo in podeželje
V Evropskem združenju za mleko, pomembni in vplivni kmečki organizaciji, ki povezuje rejce krav molznic iz šestnajstih držav Evropske unije, so kritični do rešitev, ki jih predvideva reforma skupne kmetijske politike za prihodnje programsko obdobje in korenito zmanjšanje sredstev za kmetijstvo, ki ga je v predlogu proračuna sredi meseca napovedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.